Veliko ekonomistov danes govori o "empiričnem obratu" v ekonomski vedi, s čimer označujejo predvsem dejstvo, da v ekonomskih revijah, kjer poteka največ razprav in raziskovanj na področju ekonomije, večinoma ni možno več objavljati zgolj teoretskih ali matematičnih člankov, kot je bilo to denimo še v 50. ali 60. letih prejšnjega stoletja. Prispevek na blogu Institute for New Economic Thinking govori o tem, da bi bilo namesto izraza "empirični" bolje govoriti o "aplikativnem" obratu.
Eno ključnih vprašanj sodobne ekonomije je metodološko: kako raziskovati? Ali so dovolj čiste teoretske razprave v slogu ekonomskih klasikov? Ali so dovolj matematične modelske abstrakcije, ki so prevladovale v ekonomiji začetka druge polovice 20. stoletja? In, nenazadnje, ali so dovolj hitri »prehodi« k empiričnim in ekonometričnim modeliranjem, kot prevladujejo v sodobni ekonomiji, in o katerih kritično piše v svojem prispevku avtor enega najbolj branih ekonometričnih blogov trenutno, kanadski ekonometrik David Giles?
Več o vsem tem v zapisu na blogu Institute for New Economic Thinking. Avtorja sta zapis utemeljila na svojem raziskovanju preteklih treh let, pokažeta pa tudi številne razloge za vzpon "uporabne" ekonomike v sedemdesetih letih preteklega stoletja ter povezavo z utemeljitvami nagrad Johna Batesa Clarka, ki veljajo za gojišče nobelovcev v ekonomiji.
Ostaja pa vprašanje, ali je "aplikativni" obrat prinesel resnično kaj dobrega in pomembnega k stanju sodobne ekonomije. Nekateri avtorji (N. Smith, 2016) sicer upravičeno menijo, da je kljub kritikam v času sedanje gospodarske krize ekonomija v bistveno boljšem stanju razvoja kot druge družboslovne vede oz. znanosti. Vsekakor pa zgolj zanašanje na ugotovitve, "vidne" iz statističnih in ekonometričnih testov in modelov, brez refleksije, ne more biti dovolj - prav iz tega se rojeva tisto, čemur s krilatico pravimo "how to lie with statistics".
Piše: Andrej Srakar.