»Če poimenovanja niso pravilna, se besede uporabljajo napačno. Ko so besede uporabljene napačno, spodletijo odnosi. Ko spodletijo odnosi, padejo vljudnost, glasba, zakon in pravičnost. Ko padeta zakon in pravičnost, ljudje niso zmožni premakniti ne svoje roke ne svoje noge.« (Konfucij 400 BC, avtorjev prevod)
Debata o družbenih sistemih - o političnih, ekonomskih in pravnih mehanizmih, ki rešujejo osnovne probleme človeške civilizacije in okolja, v katerem je situiran - zahteva, da se v pogovoru med seboj razumemo. Zahteva torej pravilna poimenovanja.
Vsakič, ko se znajdem sredi (praviloma) razgretega pogovora o kapitalizmu in njegovih ločnicah, se najprej soočim z ideološko ločnico, ki ločuje mene od sogovornika. Šele ko (če) si oba s sogovornikom priznava vsak svojo politično nepristranskost, se debata lahko resnično začne. Takrat pa se skoraj brez izjeme zaletiva v steno nerazumevanja zaradi ohlapnosti pojmov, ki jih uporabljava.
V svoji najnovejši knjigi 'Conceptualizing Capitalism' (2015) se je Geoffrey M. Hodgson lotil nehvaležne vendar zelo dobrodošle naloge natančnega poimenovanja kapitalističnega sistema. Opozoril je, da je laično razumevanje kapitalizma s privatno lastnino in tržnim gospodarstvom ne samo napačno, ampak tudi škodljivo konstruktivni razpravi.
»Pozornost, ki jo podeljujemo definicijam ni pomembno izključno zavoljo jasnosti v komunikaciji. Nezadostne definicije lahko škodijo razumevanju objektov analize. To se dogaja v razumevanju kapitalizma.« (Hodgson 2015, stran 11, avtorjev prevod)
Wittgenstein je nekoč trdil, da vsako nesoglasje izvira iz jezikovnega nerazumevanja, to je pogovarjanja o konceptih z različnimi osebnimi definicijami teh konceptov. Sam sicer ne bi šel tako daleč. Konflikt se ne rodi izključno iz jezikovnih razlik, ustvarjen je na primer tudi iz političnega ali etičnega nestrinjanja. Je pa res, da vsako napačno poimenovanje pripelje v nerazumevanje in tako je velik del nastrojenosti proti ali zagretosti za kapitalizem nepravilna definicija tega koncepta. Torej, preden postavljamo kakršnekoli normativne sodbe o kapitalizmu (ali si ga želimo ali ne), se na vsak način strinjajmo v tem, kaj kapitalizem je.
Hodgson v svoji knjigi preuči definicije različnih ekonomskih ter političnih teoretikov in predlaga naslednjo definicijo. Kapitalizem je družbeni sistem, ki (i) podpira pravice in svoboščine nakupa, lastninjenja in prodaje privatne lastnine, (ii) institucionalizira denar kot glavno menjalno sredstvo, (iii) omogoča lastninjenje privatne lastnine faktorjev produkcije s primarnim motivom zasledovanja profita, (iv) ločuje produkcijo od družine in domačih opravil, (v) deluje na najemu delovne sile s strani lastnikov kapitala in (vi) potrebuje razvit kreditni sistem, v centru katerega je lastnina kot kolateralno sredstvo.
Avtor v enem izmed zadnjih poglavji podvomi v možnost kolektivizacije lastnine, svoj dvom utemelji teoretično in empirično. Skeptičen ostaja tudi do alternativ denarju kot sredstvu menjave in pa do umika produkcije izven velikih korporacij, ki z ekonomijo obsega in koncentracijo tehnologije omogočajo visok standard našega življenja.
Hodgsona pa zanimata predvsem sprememba tretje, pete in šeste dimenzije njegove definicije. V obravnavi bančnega sistema predlaga manjše spremembe; sledi Keynesovem predlogu 'socializacije investicij' in pa Tobinovem visokem obdavčenju špekulativnih investicij. Največjo priložnost za bolj radikalno spremembo pa prepozna v izkoreninjenju profita kot ultimativnega interesa gospodarstva in pa v zamenjavi nedemokratičnega upravljanja podjetja s strani lastnikov kapitala. To dvoje gre skupaj z roko v roki, saj je v samoupravljanju primarni motiv produkcije maksimiziranje plač in ne maksimiziranje profita.
»Definicija je kategorija, ki naznani esenco.« (Aristotel, 350 BC)
Hodgson v svoji knjigi konkretizira problematiko kapitalizma in nas usmeri v tri dimenzije, o katerih je vredno razmisliti in morda ponuditi alternativo, ki bi bila družbeno bolj zaželena. Ko smo torej naslednjič sredi gostilniške debate in na šanku tolčemo čez kapitalizem, ali pa se znajdemo v navzkrižnem ognju z intelektualci vseh vetrov in za okroglo mizo pametujemo o boljši družbeni ureditvi, upoštevajmo Konfucija, Aristotela in Hodgsona (seznam urejen kronološko in ne glede na intelektualno težo) ter vztrajajmo pri pogovoru o esencah kapitalizma in ne samem kapitalizmu. Pogovorimo se torej o alternativi trenutnem finančnemu sistemu, ki pri življenju ohranja naše gospodarstvo, in o novih zmožnostih upravljanja gospodarstva (produkcije), ki omogoča trenutni življenjski standard.
* Conceptualizing Capitalism je nova knjiga profesorja Geoffrey M. Hodgsona, ki je leta 2015 izšla pri Chicago press.