Kako vključevati neenakost v načrtovanje ukrepov ekonomskih politik - pristop Kitagawe in Tetenova4/27/2017 Neenakost je postala tematika, ki doživlja pravcato malo renesanso pri raziskovanju v ekonomiji. Vendar pa so najbolj znana dela, ki so takšen razmah tudi sprožila - dela Pikettyja, Atkinsona in Milanovića - večidel utemeljena zgolj na razlagi osnovnih podatkov in indeksov (npr. Ginijev, Atkinsonov, Theilov, Mehranov, Pieschev), ki so tu bili že v navadi. Prispevek, ki ga bomo kratko predstavili spodaj, vključuje neenakost v ekonometrično optimizacijo funkcij blaginje, torej v t.i. evalvacijo programov (angl. program evaluation). S tem je pomemben premik na področju, ki bi moralo doživeti nekoliko več matematizacije.
0 Comments
Today, capital predominately hires labour. To avoid personification, maybe it is better to say that capital owners, that is, owners of the means of production, hire workers for a fixed wage. Workers are, in such a rental system, rented and to the extend of the contract owned by the capital owners. Both liberals like Mill and radicals like Marx have argued against renting people. They have all argued for the alternative, which is to rent the capital, which is, unlike the labour, alienable from its owners.
It was not only academics who defended this view. Owen D. Young (1874-1962) was an American industrialist, businessman, lawyer and diplomat, who served for ten years as a chairman of General Electric. But he was also a progressive thinker, who had the following to say about labour renting capital (excerpts from Owen D. Young and American Enterprise, A Biography): Prepogosto se zgodba interpretiranja statističnih modelov, tudi v ekonomiji, zvede zgolj na preverjanje velikosti p-vrednosti. Pozablja se, da so slednje v nekaterih primerih bolj kriterij informativne vrednosti, ki nam lahko pomaga pri interpretacijah, vendar le, če se zavedamo njihovih značilnosti in omejenosti, predvsem pa ključne prednosti teorije pred statističnimi modeli – pravo znanje lahko nastaja le ob sodelovanju obeh. Imagine yourself walking down the shady streets of St. Petersburg, late at night when the city has long gone fallen asleep. Like always at this hour, you are occupied with the most random thoughts, ranging from your most recent failure to cook the soft-boiled eggs just right, to your success at decrypting one of the most complex logical paradoxes of the century.
Out of nothing, a man appears in front of you. With a coin in one hand and an infinity bag (a bag with a finite area and an infinite volume) filled with banknotes in another, he asks you the following. O "kvantni fiziki" v ekonomiji - k novi teoriji gravitacijskih modelov v ekonometrični teoriji?2/25/2017 Gravitacijski ekonometrični modeli, o katerih smo pred kratkim že pisali, so eno najpogosteje uporabljenih orodij v empirični ekonomiji (in celo v empiričnih študijah v družbenih vedah nasploh). Vendar, kot v zadnjih letih ugotavljajo mnogi teoretiki, jim "manjka teorije". V našem kratkem prispevku bomo šli še malce dlje. Trdili bomo, da ti modeli gravitacije dejansko sploh ne vzamejo resno, neprevprašana ostaja vrsta čisto osnovnih predpostavk. V kratkem, bolj "brainstormanju" namenjenem prispevku, bomo ponudili dve rešitvi: resnejšo obravnavo gravitacije in empirični preskus različnih cenilk gravitacije na temelju kompleksnejših modelov po vzoru iz fizike; ali opuščanje govorjenja, da gre za "gravitacijske" modele oz. priznanje, da gre le za podobnost in ne tudi vsebinsko ujemanje.
Alfred Marshall (1942 - 1924), a protagonist for some, an antagonist for others, a famous infamous intellectual of the economic discipline is often cited as the founding father of the neoclassical economics. Among other things, he (in)famously proclaimed that prices on the markets aredetermined by the demand (consumers maximizing utility) and supply (firms maximizing profits). His tools of economic analysis were later employed by Paul Samuelson in the new syntesis. To this day Marshall's economics are taught to the econ undergrads all are around the world, and for this, heterodox exonomists often take a critical stance when one mentions his name.
His infamy, however, is not fully justified. He used the theoretical frameworks of Jevons and Menger, but he was critical of the mechanical analogies - he was not one of the "equilibrium guys". In his attempt to analyze the world as a continuously changing organism, he applied biological rather than physical metaphors (see Raffaelli, 2004)*. He also understood the limitations of mathematical knowledge, which is "exact but limited" and needs to be “combined with broader estimates that rest on uncertain foundations” (Marshall 1919, 676)**. Unfortunately, "his" creation - the neoclassical economics - took a different turn. The mathematized economics today manifest in a dogmatic theory, often incomprehensible to the mortals, a perfect device for rhetorical persuasion. Like Keynes and most of today's heterodox economists, Marshall understood that to better understand the economic world, discursive and interdisciplinary analysis must supplement valid content-emptied mathematical logical structures. And this is important. The understanding is, nevertheless, the cornerstone of any scientific inquiry. Author: Tej Gonza V knjigi An Engine Not a Camera: How Financial Models Shape Markets je Donald MacKenzie apliciral filozofski koncept performativnosti na finančne trge. O performativnosti je prvi resno razglabljal filozof J. L. Austin, ki je ugotavljal, da določen koncept lahko preide mehurček epistemološkega in se namesti v ontološkem. Beseda "vzamem" na primer v pravem kontekstu spremeni legalni in moralni status posameznika. MacKenzie je v svoji knjigi ugotavljal, da je podobno pri ekonomskih modelih, ki naj bi opisavali dogajanje (vedenje) na finančnih trgih, dejansko pa so ustvarjali trende tako, da so služili kot vodilo odločitev za investitorje.
V (semi) uvodnem delu knjige nas čaka zanimiva povest o tem, kako je neslavni Milton Friedman za (takrat) precejšnjo vsoto denarja znanstveno legitimiral trge izvedenih finančnih inštrumentov. "Uživajte"! »Tukaj stoji največji izziv politične intervencije, s katerim je bil kadarkoli soočen pravnik ali državnik. Človeška institucija, ki producira in razporeja bogastvo, je asociacija delavcev, managerjev, tehnikov in direktorjev in ni prepoznana s strani zakona. Institucija, ki jo zakon prepozna – asociacija delničarjev, upnikov in direktorjev – je nezmožna produkcije, od nje pa zakon ne pričakuje te vloge. Zakon potrebujemo na strani produktivne asociacije, nesmiselni privilegij pa odstraniti od imaginarnega.« Eustace Percy (1944) Kako odstraniti nesmiselni privilegij od imaginarnega? Percy odgovor poiskal v emancipaciji delavca v zadrugi. S člankom se ustavljam na razpotju dobro uhojene poti moderne korporacije, ki ohranja ustaljeno disociacijo prisotnega subjekta iz položaja odločanja. Razpotje se na drugi strani odcepi v stezico demokratičnega podjetja, zadruge, ki ostaja zapostavljena. Zanima me (u)pravič(e)nost monopola moderne korporacije nad formo ekonomske produkcije in potencial zadruge kot alternative. Kakšna je relativna etična vrednost obeh form produkcije? Kako se primerjata po kriteriju ekonomske racionalnosti? V sredo prihaja v Ljubljano eden od osrednjih strokovnjakov za neenakost v svetovnem merilu, prof. dr. Branko Milanović. Ob njegovem prihodu velja kratko navesti nekaj iztočnic, okrog katerih bo tekel pogovor s študenti, ko bo v Ljubljani. Še bolj pa, seveda, zakaj sploh pride k nam in o čem teče beseda v zadnjih treh letih, ko je »toliko govora o tej neenakosti«, tudi na področju ekonomije.
|
AuthorsMaruša Conič Archives
March 2019
Categories |