Gravitacijski ekonometrični modeli so v današnji uporabi v ekonomiji postali stalnica, zlasti na področjih mednarodne trgovine in modeliranja tujih neposrednih investicij. V zadnjih desetletjih je nastala kopica uporab in to tudi na področjih ekonomije, kjer bi sicer manj pričakovali, da bi jih srečali. V tem kratkem prispevku bomo predstavili nekaj osnov tovrstnega modeliranja, najbolj znanih aplikacij, uporabe različnih spremenljivk (predvsem različnih oblik razdalj), ob koncu pa se vprašali, ali tovrstnemu modeliranju ne bi močno koristilo ponovno srečanje z novejšimi fizikalnimi spoznanji - ali ne bi torej precej enostavna, da ne rečemo trivialna zgradba sedanjih gravitacijskih modelov v ekonomiji nujno potrebovala prenove in bolj kompleksne zgradbe.
0 Comments
Najprej bo kdo mislil, da si mi je - kot ponavadi... - zmešalo. Kaj za vraga imata branje knjig v otroštvu in resna ekonomija skupnega? Osrednji namen prispevka pa je nekje drugje. Slovenija ima že kar nekaj časa na voljo eno najboljših podatkovnih zbirk v Evropi in zagotovo najboljšo, kar zadeva probleme staranja - SHARE, The Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe. Namen prispevka je kratko predstaviti to podatkovno zbirko, ki se v veliki meri dotika tudi ekonomskih tem (npr. pokojnin, trga dela, revščine, neenakosti) in primer, kaj lahko z njo "počnemo".
Avtor: Tej Gonza Plebejec zajebe. Večkrat konkretno zajebe. NSDAP je leta 1932 podprlo 36.8% nemških volivcev, s tem pa so do velike mere odprli prostor etičnega čiščenja judov. Slovenski glas se je 80 let kasneje izrekel proti družinskemu zakoniku in Slovenijo ponovno degeneriral v Butale. Na srečo pa obstajajo ljudje, ki popravljajo napačne odločitve neizobraženega naroda. Ki nas usmerjajo v strpnost, k nacionalnem združevanju, k Hillary. Ljudje, ki nam povedo kako naj jemo, kako naj mislimo, čemu naj se smejimo, kaj naj počnemo in koga naj volimo. Modri ovratniki - včeraj v Angliji, danes v Ameriki - so zajahali val upora proti takim razsvetljencem. Skupno so nastopili proti intelektualni eliti, s tem pa institucionaliziri ksenofobijo, ki se kot smrad spet širi v svetu. Institucionalne teorije dolgujejo mnogo svoje trenutne velike priljubljenosti v ekonomskih krogih delu Acemogluja in Robinsona "Why Nations Fail?" iz leta 2012. V tem delu sta avtorja pojasnjevala ekonomsko uspešnost držav z njihovimi institucionalnimi značilnostmi: ekonomskimi, pravnimi in političnimi. Vendar: ali lahko o tej povezavi govorimo tudi v kavzalnem, vzročnem smislu? Ali pa se večina "institucionalne magije" porazgubi z bolj točnim upoštevanjem statističnih značilnosti opazovanega pojava?
»Če poimenovanja niso pravilna, se besede uporabljajo napačno. Ko so besede uporabljene napačno, spodletijo odnosi. Ko spodletijo odnosi, padejo vljudnost, glasba, zakon in pravičnost. Ko padeta zakon in pravičnost, ljudje niso zmožni premakniti ne svoje roke ne svoje noge.« (Konfucij 400 BC, avtorjev prevod) Debata o družbenih sistemih - o političnih, ekonomskih in pravnih mehanizmih, ki rešujejo osnovne probleme človeške civilizacije in okolja, v katerem je situiran - zahteva, da se v pogovoru med seboj razumemo. Zahteva torej pravilna poimenovanja. Many times it is only through one perspective that we are guided towards the interpretation of our perceptions. Explanations, concepts, theories and opinions are not interpreted as such but passed on as truths. As some kind of guardians and wise men of origins. As if they are at the top of the hierarchical structure, and everything that comes after is conditioned on these truths, the origins, the ever present, the norms. Izjemno pomembna razprava (za celotno znanost, ne le ekonomijo) je potekla te tedne o replikaciji znanstvenih spoznanj. Že kar nekaj časa velja, da je to eno pomembnih področij za statistično raziskovanje sedanjosti in tudi področje, kjer bi morali vedeti kaj več - zakaj veliko spoznanj iz znanstvene literature ni možno replicirati, kaj nam to pove o statističnih metodah in kako začrtati bodoče poti, metode in znanstveno strogost na vseh področjih raziskovanja, da se bo možnost problemov pri replikacijah bistveno zmanjšala. Veliko ekonomistov danes govori o "empiričnem obratu" v ekonomski vedi, s čimer označujejo predvsem dejstvo, da v ekonomskih revijah, kjer poteka največ razprav in raziskovanj na področju ekonomije, večinoma ni možno več objavljati zgolj teoretskih ali matematičnih člankov, kot je bilo to denimo še v 50. ali 60. letih prejšnjega stoletja. Prispevek na blogu Institute for New Economic Thinking govori o tem, da bi bilo namesto izraza "empirični" bolje govoriti o "aplikativnem" obratu.
Definirati kapitalizem je problematična zadeva. Osebna lastnina ga pogojuje, vendar ni zadostna. Prav tako trg ni zadostni pogoj. Sam prepoznam nadzor lastnikov kapitala nad vsemi ekonomskimi dimenzijami kot nujen, in morda v kombinaciji s prejšnjima dvema pogojema skoraj da že zadostni pogoj. Torej kapitalizem je tržni sistem, v katerem je institucionalizirana privatna lastnina, kapitalisti pa odločajo o tem kaj se bo proizvajalo (produkcija), koliko delavcev in koliko kapitala se bo zaposlilo (alokacija) in kako se bo med faktorje produkcije razdelilo prihodke od prodaje (distribucija). Obstaja pa močna alternativa kapitalizmu, ki se hkrati izogne do sedaj neuspelemu poskusu kolektivnega upravljanja - reče se ji demokratično vodenje gospodarstva ali zadružna ekonomija. Fiskalni oz. proračunski multiplikatorji so tema pogostih razprav v sodobni makroekonomiji. Vendar politiki, še posebej v Sloveniji, ne dajo ravno vedno dosti na makroekonomske ugotovitve. Podobno je tudi z nedavnimi Cerarjevimi trditvami o področjih, ki jih šteje za prioritetna in so večidel tista z najmanjšimi (in ne največjimi) multiplikatorji.
|
AuthorsMaruša Conič Archives
March 2019
Categories |