Izjemno pomembna razprava (za celotno znanost, ne le ekonomijo) je potekla te tedne o replikaciji znanstvenih spoznanj. Že kar nekaj časa velja, da je to eno pomembnih področij za statistično raziskovanje sedanjosti in tudi področje, kjer bi morali vedeti kaj več - zakaj veliko spoznanj iz znanstvene literature ni možno replicirati, kaj nam to pove o statističnih metodah in kako začrtati bodoče poti, metode in znanstveno strogost na vseh področjih raziskovanja, da se bo možnost problemov pri replikacijah bistveno zmanjšala.
Čeprav večina sedanje razprave poteka na področju psihologije, torej znanstvenih revij in replikacije spoznanj s tega področja, pa se večina ekonomistov spomni, kaj se je zgodilo, ko je "nedolžni študent" repliciral "spoznanja" znane oz. bolje rečeno razvpite študije Reinhartove in Rogoffa o meji, po kateri postane javni dolg negativen dejavnik gospodarske rasti države - fiasko, zaradi katerega sta oba avtorja še danes črni ovci ekonomske stroke.
V vsakem primeru, nekateri avtorji v statistiki in ekonometriji že dlje časa opozarjajo, da je prav področje replikacije znanstvenih spoznanj eno bodočih polj, kjer bi bilo potrebno postoriti več. Zato naj bo tale kratek zapis samo opomnik študentom in raziskovalcem, tako v ekonomiji kot na drugih področjih: replicirajte! Obstaja ogromno podatkovnih baz, ki jih avtorji sami ponujajo, bodisi na prošnjo ali celo na spletnih straneh (odličen primer je ameriška ekonomistka Kathryn Graddy). Zaprosite zanje in lotite se dela! Verjetno vam vsaj v trenutnem stanju znanosti to zagotavlja odlično temo, možnost zanimivih spoznanj in kasnejšo močno objavo. Vsem nam na raziskovalnem področju pa izvir bodočih spoznanj in pot razvoja v bodočnosti.
Nekaj dobrega branja o sedanji razpravi o tem pa najdete tukaj, tukaj in tukaj.
Piše: Andrej Srakar.