International symposium
THE WORLD IN TRANSITION
THE GREAT RECESSION, CONFLICT, AND IMPERIALIST RIVARLY IN THE 21ST CENTURY
Predavanje
Ideologija znanosti: primer ekonomija
Prof. Tomaš Sedlaček
Znanstvena avtoriteta matematičnega modela danes narekuje raziskovalno in izobraževalno dejavnost na fakultetah po svetu. Podobno ekonomska retorika neoklasične paradigme drži nekakšen monopol v političnem odločanju - gospodarska rast naj bi odražala razvoj v širokem pomenu besede, zaposlenost se omejuje na trg dela in tako izključuje gospodinjsko delo, domača popravila in vzgojo otrok kot del produktivne dejavnosti, prav tako se potrebam trga dela prilagaja šolski predmetnik. Zgodi se, da poskuša ekonomski interes zaobiti celo demokratične procese – lep primer je na primer aktualen politični diskurz o Transatlantskem trgovinskem in investicijskem sporazumu (TTIP), ki sledi ''zakonom'' prostega trga.
Več na posnetku.
Več na posnetku.
Predavanje
Ekonomija delitve
Predaval: Rok Kralj (ttp://www2.arnes.si/~rkralj3/)
Kje: Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Kdaj: 14.1.2015
V času splošne družbene, ekonomske in ekološke krize, ki ji kar ni videti konca, moramo razmišljati o novih ekonomskih rešitvah, saj je njihov obstoječi nabor očitno izčrpan in neučinkovit. Predvsem ekonomski sistem, ki se je porajal v preteklih stoletjih, v družbi 21. stoletja ni samo neučinkovit, temveč postaja vse bolj destruktiven. Ena od možnih rešitev je uveljavitev v svetu vse bolj uveljavljene ekonomije delitve (sharing economy), ki naslavlja več problemov hkrati:
- z manj dobrinami lahko zadovoljimo več človeških potreb in hkrati zmanjšamo pritisk na naravne vire ter na okolje nasploh,
- dobrine postanejo dostopnejše mnogo širši oziroma celotni populaciji, s čimer se zmanjšajo daleč pretirane družbene razlike, ki predstavljajo »neizčrpen vir« konfliktov, itd.
Kje: Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Kdaj: 14.1.2015
V času splošne družbene, ekonomske in ekološke krize, ki ji kar ni videti konca, moramo razmišljati o novih ekonomskih rešitvah, saj je njihov obstoječi nabor očitno izčrpan in neučinkovit. Predvsem ekonomski sistem, ki se je porajal v preteklih stoletjih, v družbi 21. stoletja ni samo neučinkovit, temveč postaja vse bolj destruktiven. Ena od možnih rešitev je uveljavitev v svetu vse bolj uveljavljene ekonomije delitve (sharing economy), ki naslavlja več problemov hkrati:
- z manj dobrinami lahko zadovoljimo več človeških potreb in hkrati zmanjšamo pritisk na naravne vire ter na okolje nasploh,
- dobrine postanejo dostopnejše mnogo širši oziroma celotni populaciji, s čimer se zmanjšajo daleč pretirane družbene razlike, ki predstavljajo »neizčrpen vir« konfliktov, itd.
Prva okrogla miza (Ekonomska Fakulteta 16.12. 2014);
Kapital, enakost, politika
SERIJA PREDAVANJ GIBANJA ZA EKONOMSKO PLURALNOST
(14.5.-30.5.2014)
Šesto predavanje
Marksizem in vprašanje teorije vrednosti (30.5.)
Predavanje bo razdeljeno na dva dela. V prvem delu bom predstavil osnove Marxove teorije vrednosti. Natančneje, predstavil bom Marxov pojem vrednosti, ki je kvalitativno drugačen tako od,denimo, Smithovega in Ricardovega kot od neoklasičnega. Razložil bom, zakaj je Marxova teorija vrednosti (za razliko od neoklasične) primerna samo za analizo kapitalističnih gospodarstev in kaj to implicira. V drugem delu bom predstavil Marxov znani postopek transformacije vrednosti v produkcijske cene, njegovo relevantnost in Bortkiewiczev domnevni dokaz notranje nekonsistentnosti. Razložil bom, zakaj njegov dokaz ni veljaven. Nato bom pokazal, da če vseenosprejmemo Bortkiewiczev simultanistični in dvosistemski »popravek« Marxa (kot ga dejanskosprejema prevladujoči tok marksističnih ekonomistov), Marxov pojem vrednosti in njegove triagregatne enakosti niso veljavne. To je pomembno, saj pomeni, da če bi Bortkiewiczev dokaz veljal in bi zato morali sprejeti njegov popravek, bi se morali odreči nekaterim ključnim sklepom teorije vrednosti: denimo slavni trditvi, da je presežno delo edini vir profita in da je zato kapitalizem izkoriščevalski sistem. Sklep predavanja bo, da je Marxov izvorni transformacijski postopek, ki jenesimultanističen in enosistemski, veljaven in da je izvorna Marxova teorija vrednosti v celoti rešenapred njenimi sraffovskimi in neoklasičnimi kritiki.
Marksizem in vprašanje teorije vrednosti (30.5.)
Predavanje bo razdeljeno na dva dela. V prvem delu bom predstavil osnove Marxove teorije vrednosti. Natančneje, predstavil bom Marxov pojem vrednosti, ki je kvalitativno drugačen tako od,denimo, Smithovega in Ricardovega kot od neoklasičnega. Razložil bom, zakaj je Marxova teorija vrednosti (za razliko od neoklasične) primerna samo za analizo kapitalističnih gospodarstev in kaj to implicira. V drugem delu bom predstavil Marxov znani postopek transformacije vrednosti v produkcijske cene, njegovo relevantnost in Bortkiewiczev domnevni dokaz notranje nekonsistentnosti. Razložil bom, zakaj njegov dokaz ni veljaven. Nato bom pokazal, da če vseenosprejmemo Bortkiewiczev simultanistični in dvosistemski »popravek« Marxa (kot ga dejanskosprejema prevladujoči tok marksističnih ekonomistov), Marxov pojem vrednosti in njegove triagregatne enakosti niso veljavne. To je pomembno, saj pomeni, da če bi Bortkiewiczev dokaz veljal in bi zato morali sprejeti njegov popravek, bi se morali odreči nekaterim ključnim sklepom teorije vrednosti: denimo slavni trditvi, da je presežno delo edini vir profita in da je zato kapitalizem izkoriščevalski sistem. Sklep predavanja bo, da je Marxov izvorni transformacijski postopek, ki jenesimultanističen in enosistemski, veljaven in da je izvorna Marxova teorija vrednosti v celoti rešenapred njenimi sraffovskimi in neoklasičnimi kritiki.
Tretje predavanje
Razvoj kapitalizma od začetka 1970ih do danes (21.5.)
Od konca okrevanja po drugi svetovni vojni lahko v razvoju kapitalizma po eni strani opazujemo sistemska protislovja, ki vodijo v njegovo krizo, po drugi pa vztrajno izmikanje izidom teh protislovij. Predavanje orisuje predvsem razkorak med produktivnostjo in plačami, posledično presežno ponudbo oz. proizvodnjo ter načine, na katere se kapitalizem sooča s tem presežkom.
Predaval: Igor Feketija
Razvoj kapitalizma od začetka 1970ih do danes (21.5.)
Od konca okrevanja po drugi svetovni vojni lahko v razvoju kapitalizma po eni strani opazujemo sistemska protislovja, ki vodijo v njegovo krizo, po drugi pa vztrajno izmikanje izidom teh protislovij. Predavanje orisuje predvsem razkorak med produktivnostjo in plačami, posledično presežno ponudbo oz. proizvodnjo ter načine, na katere se kapitalizem sooča s tem presežkom.
Predaval: Igor Feketija
Drugo predavanje
Post-Keynesianizem (15.5.)
Predavanje se bo vrtelo predvsem okoli post-Keynesianske monetarne teorije. Znotraj post-Keynesianske tradicije se makroekonomska analiza namreč začne pri bančnem sistemu. Skušal bom pokriti tudi osnove teorije rasti in razdelitve, mogoče tudi s kakšnim enostavnim modelom. Seveda bodo izpostavljene tudi ključne razlike med post-Keynesianskim in neoklasičnim raziskovalnim programom.
Predaval: Urban Sušnik
Post-Keynesianizem (15.5.)
Predavanje se bo vrtelo predvsem okoli post-Keynesianske monetarne teorije. Znotraj post-Keynesianske tradicije se makroekonomska analiza namreč začne pri bančnem sistemu. Skušal bom pokriti tudi osnove teorije rasti in razdelitve, mogoče tudi s kakšnim enostavnim modelom. Seveda bodo izpostavljene tudi ključne razlike med post-Keynesianskim in neoklasičnim raziskovalnim programom.
Predaval: Urban Sušnik
Prvo predavanje
Marshallova mikroekonomika kot del neoklasične ekonomije (14.5.)
Neoklasična ekonomija in njena metodologija je zadnjih nekaj desetletji z izjemami prevladujoča ekonomska paradigma tako v izobraževanju, kot na položajih odločanja in raziskovalnem sektorju. Na predavanju bomo predelali osnove mikroekonomije, kot se jo uči na ekonomskih fakultetah po svetu. Teorijo bomo uvodoma umestili z zgodovinskega vidika, nato pa spoznali krivuljo povpraševanja in ponudbe, potrošnikovo in proizvajalčevo ravnotežje ter ostale glavne koncepte.
Predaval: Tej Gonza
Kronološki in metodološki pregled razvoja ekonomske misli.
Predaval: Urban Sušnik
Predaval: Urban Sušnik
Prva okrogla miza z naslovom Veš, ekonomist, svoj dolg.
