Temeljna ideja
Premislek in refleksijaVzpostaviti okolje za refleksijo trenutno prevladujoče ekonomske metodologije in ekonomije kot znanosti.
Razmišljati o vlogi, ki jo imajo ekonomija in ekonomisti znotraj družbe. |
ZnanjeOmogočiti razumevanje ekonomske misli tako znotraj konvencionalnih okvirjev, kot neodvisno od prevladujoče paradigme.
Omogočiti kakovosten študij ekonomije in nepristransko raziskovalno dejavnost v skladu z interesi študenta oziroma profesorja. |
SodelovanjeSpodbuditi pluralizem v ekonomski znanosti in omogočiti dostop alternativnih ekonomskih teorij.
Spodbuditi interdisciplinarnost v dominantni ekonomski paradigmi, možnost odpiranja dialoga znotraj humanistike. |
Vzroki |
Izrazita prevlada konvencionalne ekonomske paradigme v izobraževalnem in raziskovalnem sektorju ter na položajih odločanja. Monopol nad teoretskim znanjem v ekonomiji, ki vpliva na pristranskost v izobraževalnem in raziskovalnem sektorju ter na položajih odločanja.
Pomanjkanje pluralnosti, pozitivizem nad normativnim pristopom, metodološki individualizem nad holizmom. Ahistoričnost obravnavanja teorije nasproti kumulativnem procesu družbenega razvoja.
Slepo zaupanje in pomanjkanje v kritičnega razmišljanja v obravnavi ter uporabi neoklasične teorije in njenih predpostavk.
Pomanjkanje konstruktivne kritike in alternativnih (heterodoksnih) ekonomskih teorij v odločitvenih algoritmih ekonomske politike Navkljub relevantnosti filozofske debate in konstruktivnega diskurza različnih polov ekonomske misli v zgodovinskem razvoju, sta ta aspekta v obravnavanju ekonomskih vprašanj zanemarjena. GEP je odprt do vloge znanosti in znanstvene skupnosti v ekonomiji. Ne strinjamo pa se z nestrpnostjo do alternativnih teorij in pomanjkanjem prostora za svoboden in konstruktiven diskurz v ekonomski vedi.
Pomanjkanje sistematične obravnave ekonomske teorije in ne vključevanje historičnega razvoja misli (vsaj na osnovni ravni) vse od Aristotela, Klasikov, Institucionalcev, Marxa, Avstrijcev ter Keynesa in njegovih naslednikov.
Namen |
Prikazati ekonomsko misel onkraj konceptov egoističnega posameznika (homo-oeconomicus), omejene delitve tržnih struktur, teorije racionalne izbire, popolne informiranosti, itd.
Razmišljati o ekonomiji brez prevlade ideološkega prepričanja, ki nas vse, tako ekonomiste kot ostale družboslovce, omejuje v lastnih miselnih zmožnostih.
Obravnavati ekonomsko teorijo kot celoto in ne zgolj končnih rezultatov. Reflektirati teorije, o katerih se učimo, spodbujati razumevanje učne snovi z umeščanjem teorije v zgodovinske in družbene kontekste, znotraj katerih so se oblikovale in razvijale.
Razmišljati o alternativah, ki bodo bolje pojasnjevale družbeno realnost. Odpirati prostor za razmislek o krizi.
Preko alternativnih ekonomskih teorij odpreti vprašanje o znanosti sami, kakšna je ločnica med (ne)znanstvenimi spoznanji, in o ustreznosti njene metode za dojemanje družbene realnosti. Iste pojme moramo napolniti z novo vsebino, namesto da se zaradi prevlade empirizma odpovedujemo samemu mišljenju znanosti.
Se popolnoma oddaljiti od politične orientacije ter gojiti odprt in toleranten odnos do drugačnega mišljenja, dokler le-to ni sovražno.
Več raziskav(1) je pokazalo, da neoklasične predpostavke, zastavljene kot neizpodbitno dejstvo, podzavestno vplivajo na študente in zatirajo njihov altruizem. Reforma kurikuluma v smeri večjega pluralizma, bi dvignila moralno zavest študentov, ki kasneje pogosto zasedajo položaje odločanja.
V okviru dejavnosti našega gibanja želimo razvijati lastna zanimanja, razširiti polje poznavanja ekonomske misli, misliti kritično ter prekiniti indiferentnost in prebuditi zanimanje za ekonomsko misel tudi pri ostalih študentih, profesorjih in vseh ostalih družbeno aktivnih ljudeh.
- John R. Carter and Michael D. Irons, Are Economists Different, and If So, Why?
- Ariel Rubinstein, A Sceptic’s Comment on the Study of Economics: http://arielrubinstein.tau.ac.il/papers/73.pdf
- Marvel Gerald, Ames E. Ruth, Economists Free Ride, Does Anyone Else? http://ideas.repec.org/a/eee/pubeco/v15y1981i3p295-310.html
|
|