Najprej bo kdo mislil, da si mi je - kot ponavadi... - zmešalo. Kaj za vraga imata branje knjig v otroštvu in resna ekonomija skupnega? Osrednji namen prispevka pa je nekje drugje. Slovenija ima že kar nekaj časa na voljo eno najboljših podatkovnih zbirk v Evropi in zagotovo najboljšo, kar zadeva probleme staranja - SHARE, The Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe. Namen prispevka je kratko predstaviti to podatkovno zbirko, ki se v veliki meri dotika tudi ekonomskih tem (npr. pokojnin, trga dela, revščine, neenakosti) in primer, kaj lahko z njo "počnemo".
1 Comment
Avtor: Tej Gonza Plebejec zajebe. Večkrat konkretno zajebe. NSDAP je leta 1932 podprlo 36.8% nemških volivcev, s tem pa so do velike mere odprli prostor etičnega čiščenja judov. Slovenski glas se je 80 let kasneje izrekel proti družinskemu zakoniku in Slovenijo ponovno degeneriral v Butale. Na srečo pa obstajajo ljudje, ki popravljajo napačne odločitve neizobraženega naroda. Ki nas usmerjajo v strpnost, k nacionalnem združevanju, k Hillary. Ljudje, ki nam povedo kako naj jemo, kako naj mislimo, čemu naj se smejimo, kaj naj počnemo in koga naj volimo. Modri ovratniki - včeraj v Angliji, danes v Ameriki - so zajahali val upora proti takim razsvetljencem. Skupno so nastopili proti intelektualni eliti, s tem pa institucionaliziri ksenofobijo, ki se kot smrad spet širi v svetu. Institucionalne teorije dolgujejo mnogo svoje trenutne velike priljubljenosti v ekonomskih krogih delu Acemogluja in Robinsona "Why Nations Fail?" iz leta 2012. V tem delu sta avtorja pojasnjevala ekonomsko uspešnost držav z njihovimi institucionalnimi značilnostmi: ekonomskimi, pravnimi in političnimi. Vendar: ali lahko o tej povezavi govorimo tudi v kavzalnem, vzročnem smislu? Ali pa se večina "institucionalne magije" porazgubi z bolj točnim upoštevanjem statističnih značilnosti opazovanega pojava?
|
AuthorsMaruša Conič Archives
March 2019
Categories |