Ekonomska teorija javne izbire in ekonomika volilnih mehanizmov, največkrat obe utemeljeni na mikroekonomskih postulatih, sta polni paradoksov. Eden od njih, vsem znan, je Arrowov izrek nezmožnosti, drugi Senov "liberalni paradoks". V prispevku opišemo rezultate najnovejšega prispevka iz American Economic Review, ki pokaže, da pri volilnem procesu lahko (hitro) nastanejo situacije, ko več truda s strani politikov za zadostitev interesov volilcev vodi v njihove slabše rezultate.
Kako vključevati neenakost v načrtovanje ukrepov ekonomskih politik - pristop Kitagawe in Tetenova4/27/2017 Neenakost je postala tematika, ki doživlja pravcato malo renesanso pri raziskovanju v ekonomiji. Vendar pa so najbolj znana dela, ki so takšen razmah tudi sprožila - dela Pikettyja, Atkinsona in Milanovića - večidel utemeljena zgolj na razlagi osnovnih podatkov in indeksov (npr. Ginijev, Atkinsonov, Theilov, Mehranov, Pieschev), ki so tu bili že v navadi. Prispevek, ki ga bomo kratko predstavili spodaj, vključuje neenakost v ekonometrično optimizacijo funkcij blaginje, torej v t.i. evalvacijo programov (angl. program evaluation). S tem je pomemben premik na področju, ki bi moralo doživeti nekoliko več matematizacije.
|
AuthorsMaruša Conič Archives
March 2019
Categories |