Kot nekdo, ki je tudi na temo računanja revščine objavil prgišče člankov, se mi zdi prav dati kratek komentar na tale zapis (klik) na blogu prof. dr. Jožeta Damijana, ker podobne razprave sedaj množično krožijo okoli (kar pa seveda ne pomeni, da je vanje vključen tudi prof. Damijan, ki tako ali tako ni avtor zgornjega zapisa).
Komentar bo res kratek, nekateri ga že poznate. Strinjam se z razmišljanji o dvigu denarnih socialnih pomoči (bolje rečeno, zanje nisem nek ekspert), tudi s tem, da se vsi dohodki v bodoče dvignejo nad sedanji (recimo, 2017) prag revščine.
Problem je bolj v dikciji. Revščina je seveda relativen pojem, definicije in kako se računa imate tukaj, tako pač to dela SURS (in povsod), http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8141.
Naj citiram: "Prag tveganja revščine se določi (izračuna) kot 60 % mediane ekvivalentnega (neto) razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev, pri čemer se upošteva t. i. prilagojena OECD-jeva ekvivalenčna lestvica."
In še:
"Podatek o stopnji tveganja revščine je relativen, kajti prag tveganja revščine ni določen vnaprej kot npr. košarica dobrin, nujno potrebnih za življenje, ali kot absolutni znesek, potreben za preživetje. Prag izračunamo za vsako leto posebej, po metodologiji, ki je enotna v vseh državah članicah EU. Odvisen je od višine in porazdelitve dohodka med gospodinjstvi ter od števila in starosti članov vsakega gospodinjstva (odrasli, otroci), zajetih v raziskovanje. Določimo ga tako, da za vsa gospodinjstva najprej izračunamo njihov razpoložljivi dohodek na ekvivalentnega odraslega člana, ga pripišemo vsem članom gospodinjstva in nato vse osebe v vzorcu razvrstimo glede na višino tako pripisanega dohodka. Pri določanju osebe na sredini porazdelitve upoštevamo uteži, s pomočjo katerih podatke o številu oseb v vzorcu preračunamo na celotno populacijo oseb v zasebnih gospodinjstvih v Sloveniji. Dohodek osebe na sredini te porazdelitve je mediana; vrednost v višini 60 % mediane pa se določi kot prag tveganja revščine. Po tem konceptu so revne vse osebe, ki živijo v gospodinjstvih, katerih dohodek na ekvivalentnega odraslega člana je nižji od izračunanega praga. Tako izračunana stopnja ni kazalnik absolutne revščine, temveč meri neenakost znotraj populacije. Ne pokaže torej, koliko oseb je dejansko revnih, temveč, koliko jih ima dohodek, ki je nižji od vrednosti praga, kako je dohodek porazdeljen med gospodinjstvi. Niso pa v tem podatku upoštevani gibanje cen, stanovanjske razmere, premoženje in drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na življenjski standard ljudi."
Govoriti, da bomo odpravili revščino in to morda celo zapisali v ustavo je približno enako temu, da trdimo, da mediana neke statistične porazdelitve ne obstaja. Žal, kolikor vem, takšne statistične porazdelitve sploh ni, oz. sam zanjo v dosedanjem delu še nisem slišal.
Lahko torej zapišemo v ustavo: "V Sloveniji ni možno izračunati 60% mediane ekvivalenčnega dohodka!!" Ne gre! Se ne sme! Pika!! Računanje 60% mediane je grd izum neoliberalne miselnosti, namreč. Očitno...
Da povzamem: govorjenje o odpravi revščine (na način kot zgoraj) je nesmisel in puhlica, kdor pa piše o tem kot sedaj, verjetno ne pozna niti osnov računanja praga revščine. Revščina se namreč vsepovsod računa kot relativen in ne absoluten pojem.
Kar pa ne spremeni dejstva, da je potrebno razmišljati o dvigu denimo povprečnih dohodkov prebivalstva, zlasti nižjih slojev, in, recimo temu z bolj pravim terminom, precej višjim pragom / zvišanjem praga revščine v bodoče. Morda tudi o odpravi revščine, vendar zagotovo ne tiste, povezane s pragom tveganja revščine. In samo tu se lahko neke smiselne debate pričnejo.
Piše: Andrej Srakar