Gravitacijski ekonometrični modeli, o katerih smo pred kratkim že pisali, so eno najpogosteje uporabljenih orodij v empirični ekonomiji (in celo v empiričnih študijah v družbenih vedah nasploh). Vendar, kot v zadnjih letih ugotavljajo mnogi teoretiki, jim "manjka teorije". V našem kratkem prispevku bomo šli še malce dlje. Trdili bomo, da ti modeli gravitacije dejansko sploh ne vzamejo resno, neprevprašana ostaja vrsta čisto osnovnih predpostavk. V kratkem, bolj "brainstormanju" namenjenem prispevku, bomo ponudili dve rešitvi: resnejšo obravnavo gravitacije in empirični preskus različnih cenilk gravitacije na temelju kompleksnejših modelov po vzoru iz fizike; ali opuščanje govorjenja, da gre za "gravitacijske" modele oz. priznanje, da gre le za podobnost in ne tudi vsebinsko ujemanje.
Čeprav se sam v svojem delu ponavadi bolj redko "ponavljam", bo tale zapis drugi na temo gravitacijskih modelov v ekonomiji. Kot povedano že v uvodu, ne gre čisto za znanstveno izčiščen prispevek, kar bi terjalo predvsem veliko več študija obstoječe literature (čeprav ga je bilo kar nekaj narejenega). Gre bolj za osnovno zamisel empiričnega prispevka, ki ga bomo verjetno v kratkem, v kolikor bodo rezultati to dopuščali, prijavljali na znanstvene konference.
Gravitacijske modele smo opisali v enem predhodnih prispevkov na tem blogu. Modeli so narejeni po vzoru Newtonove enačbe gravitacije in predpostavljajo (za primer mednarodne menjave), da je obseg mednarodne menjave med dvema državama oz. enotama v pozitivni povezavi z njuno velikostjo in negativni z njuno razdaljo (kjer je razdalja lahko marsikaj: geografska, jezikovna, kulturna, genetska, religiozna, itd.). Modele sta prva naslovila Tinbergen (1962) in Pöyhönen (1963), nekoliko resnejšo obravnavo tudi v teoretskem smislu pa najdemo v prispevkih oz. delih, kot so Anderson (1979), Deardorff (1995), Anderson in Wincoop (2003) ter knjigi urednikov van Bergeijka and Brakmana (2010). T.i. resnejša obravnava govori predvsem o vključevanju bolj realističnih mikroekonomskih predpostavk, ekonometrični navezavi na modele splošnega ravnovesja in razmerju do obstoječih modelov mednarodne menjave, kot so rikardijanski, Heckscher-Ohlinov in modeli z monopolistično konkurenco (glej npr. Evenett in Keller, 2002).
Vendar, kolikor razumem sam, ostaja nepojasnjen sam "dejanski" teoretski temelj teh modelov. Kako se navezujejo na gravitacijo? Ali gre pri njih zgolj za preprosto ugotovitev, da je "obseg mednarodne menjave med dvema državama oz. enotama v pozitivni povezavi z njuno velikostjo in negativni z njuno razdaljo" (kar je milo rečeno precej očitno, čeprav občasno vodi v določene nejasnosti pri rezultatih študij, glej predhodni prispevek na tem blogu)? Ali gre torej še enkrat več le za preprosto ugotovitev, da "modeli pač dovolj dobro delujejo" brez kakršnega koli resnega teoretskega razmisleka? Kako čisto v fizikalnem (seveda pa tudi ekonomskem) smislu razložiti temelj te gravitacije? Ali, še enkrat več, gre zgolj za empirični približek, ki "deluje", podobno kot pri številnih drugih modelih v ekonomiji?
Gravitacija je pojem, ki ga nekateri v fiziki označujejo kot tisti, ki bo določal enaindvajseto stoletje: "The latter half of the twentieth century may have belonged to the Standard Model of particle physics, but there is every reason to suspect that the twenty first century will belong to gravity." (Clifton idr., 2012: "Modified Gravity and Cosmology" - "članek", ki je bil tudi osnova temu zapisu). V luči tega se velja še toliko bolj vprašati, ali so sedanji gravitacijski modeli v ekonomiji in družbenih vedah, tudi če vanje vključimo "močnejše/drugačne mikroekonomske predpostavke" dovolj.
Alternativi sta dve, bolje rečeno predvsem ena (alternativa o popolni opustitvi govorjenja o gravitacijskih modelih je seveda očitna, vendar naj ostane zaenkrat, "kjer je"). Natančneje kot doslej je potrebno premisliti teoretske predpostavke modela gravitacije, vendar pri tem ne mislim le običajnih ekonomskih "premetavanj" mikro predpostavk, pač pa precej resnejši matematični (da ne rečem fizikalni) premislek. Menim, da je dejansko zelo težko opredeliti fizikalno naravo osnov gravitacijskih modelov v družbenih vedah, vendar ima to posledice. In tu smo pri ključni metodološki poanti članka: ali je za opisovanje pojavov v ekonomiji in družbenih vedah dovolj newtonovska fizika? Ali je preprost model, opisan zgoraj, res ustrezen?
Ker bomo verjetno zelo težko prišli do "fizikalnega" dna družbenih pojavov, ki jih želimo opisati, bi bil na mestu empirični razmislek. Ali lahko modeli iz "einsteinovske fizike" in kozmologije, opisani v omenjenem prispevku (začenši z osnovami splošne in posebne teorije relativnosti in naprej v modele, kot so "scalar-Tensor, Einstein-Aether, and Bimetric theories, as well as TeVeS, f(R), general higher-order theories, Horava-Lifschitz gravity, Galileons, Ghost Condensates, and models of extra dimensions including Kaluza-Klein, Randall-Sundrum, DGP, and higher co-dimension braneworlds") morda celo bolje opišejo družbene pojave, ki jih opazujemo? Ali ne bi bilo smiselno konstruirati empiričnih/ekonometričnih in matematičnih modelov na osnovi tistih od zgornjih fizikalnih teorij, ki bi bile smiselne, in jih primerjati na izbranih podatkovnih bazah? Verjetno tudi z različnimi, morda v ta namen konstruiranimi cenilkami. In, ker bi pri tem ponovno šlo za zgolj za empirično validacijo v smislu "what works", kaj bi nam to v teoretskem, ontološkem, gnoseološkem in epistemološkem smislu povedalo o pojavih, ki jih opazujemo? Ali ne bi šele s tem lahko rekli, da gravitacijo v družbenih vedah "jemljemo zares" in ne več zgolj kot koristen približek? Najverjetneje pa nam tudi prineslo kar nekaj pomembnih metodoloških novosti.
Ker vem, da to objavljam na blogu, ki ga bo morda prebral kak "kolega", profesor s področja ekonomije, morda celo kdo, ki je sam referenca in "dobro spoznan" na področju gravitacijskih modelov, vem, da tvegam tudi lasten znanstveni renome, saj so zgornje trditve zelo radikalne in kot povedano še ne dovolj domišljene (v žargonu bi temu lahko dejali "wonky"). Morda torej obstaja kak preprost odgovor na zgornje, ki bi/bo na lahek način demantiral vse zapisano.
Vseeno pa ostaja poanta zapisa jasna. Gravitacijski modeli (verjetno pa še mnogi drugi modeli na področju ekonomije in družbenih ved v splošnem) so zelo preprosto matematično orodje, kar je verjetno tudi eden razlogov njihove priljubljenosti. Vendar se ob tem poraja vrsta vprašanj o njihovi veljavnosti, "not least" tisti o njihovi ustrezni teoretski osnovi. Zato bi bila zelo pomembna naloga prihodnjega raziskovanja takšnim modelom ponuditi bolj trdno in kompleksno matematično in fizikalno teoretsko in empirično osnovo. Upam, da bo to tudi del lastnega raziskovanja v prihodnosti.
Piše: Andrej Srakar.