0 Comments
O "kvantni fiziki" v ekonomiji - k novi teoriji gravitacijskih modelov v ekonometrični teoriji?2/25/2017 Gravitacijski ekonometrični modeli, o katerih smo pred kratkim že pisali, so eno najpogosteje uporabljenih orodij v empirični ekonomiji (in celo v empiričnih študijah v družbenih vedah nasploh). Vendar, kot v zadnjih letih ugotavljajo mnogi teoretiki, jim "manjka teorije". V našem kratkem prispevku bomo šli še malce dlje. Trdili bomo, da ti modeli gravitacije dejansko sploh ne vzamejo resno, neprevprašana ostaja vrsta čisto osnovnih predpostavk. V kratkem, bolj "brainstormanju" namenjenem prispevku, bomo ponudili dve rešitvi: resnejšo obravnavo gravitacije in empirični preskus različnih cenilk gravitacije na temelju kompleksnejših modelov po vzoru iz fizike; ali opuščanje govorjenja, da gre za "gravitacijske" modele oz. priznanje, da gre le za podobnost in ne tudi vsebinsko ujemanje.
Alfred Marshall (1942 - 1924), a protagonist for some, an antagonist for others, a famous infamous intellectual of the economic discipline is often cited as the founding father of the neoclassical economics. Among other things, he (in)famously proclaimed that prices on the markets aredetermined by the demand (consumers maximizing utility) and supply (firms maximizing profits). His tools of economic analysis were later employed by Paul Samuelson in the new syntesis. To this day Marshall's economics are taught to the econ undergrads all are around the world, and for this, heterodox exonomists often take a critical stance when one mentions his name.
His infamy, however, is not fully justified. He used the theoretical frameworks of Jevons and Menger, but he was critical of the mechanical analogies - he was not one of the "equilibrium guys". In his attempt to analyze the world as a continuously changing organism, he applied biological rather than physical metaphors (see Raffaelli, 2004)*. He also understood the limitations of mathematical knowledge, which is "exact but limited" and needs to be “combined with broader estimates that rest on uncertain foundations” (Marshall 1919, 676)**. Unfortunately, "his" creation - the neoclassical economics - took a different turn. The mathematized economics today manifest in a dogmatic theory, often incomprehensible to the mortals, a perfect device for rhetorical persuasion. Like Keynes and most of today's heterodox economists, Marshall understood that to better understand the economic world, discursive and interdisciplinary analysis must supplement valid content-emptied mathematical logical structures. And this is important. The understanding is, nevertheless, the cornerstone of any scientific inquiry. Author: Tej Gonza V knjigi An Engine Not a Camera: How Financial Models Shape Markets je Donald MacKenzie apliciral filozofski koncept performativnosti na finančne trge. O performativnosti je prvi resno razglabljal filozof J. L. Austin, ki je ugotavljal, da določen koncept lahko preide mehurček epistemološkega in se namesti v ontološkem. Beseda "vzamem" na primer v pravem kontekstu spremeni legalni in moralni status posameznika. MacKenzie je v svoji knjigi ugotavljal, da je podobno pri ekonomskih modelih, ki naj bi opisavali dogajanje (vedenje) na finančnih trgih, dejansko pa so ustvarjali trende tako, da so služili kot vodilo odločitev za investitorje.
V (semi) uvodnem delu knjige nas čaka zanimiva povest o tem, kako je neslavni Milton Friedman za (takrat) precejšnjo vsoto denarja znanstveno legitimiral trge izvedenih finančnih inštrumentov. "Uživajte"! »Tukaj stoji največji izziv politične intervencije, s katerim je bil kadarkoli soočen pravnik ali državnik. Človeška institucija, ki producira in razporeja bogastvo, je asociacija delavcev, managerjev, tehnikov in direktorjev in ni prepoznana s strani zakona. Institucija, ki jo zakon prepozna – asociacija delničarjev, upnikov in direktorjev – je nezmožna produkcije, od nje pa zakon ne pričakuje te vloge. Zakon potrebujemo na strani produktivne asociacije, nesmiselni privilegij pa odstraniti od imaginarnega.« Eustace Percy (1944) Kako odstraniti nesmiselni privilegij od imaginarnega? Percy odgovor poiskal v emancipaciji delavca v zadrugi. S člankom se ustavljam na razpotju dobro uhojene poti moderne korporacije, ki ohranja ustaljeno disociacijo prisotnega subjekta iz položaja odločanja. Razpotje se na drugi strani odcepi v stezico demokratičnega podjetja, zadruge, ki ostaja zapostavljena. Zanima me (u)pravič(e)nost monopola moderne korporacije nad formo ekonomske produkcije in potencial zadruge kot alternative. Kakšna je relativna etična vrednost obeh form produkcije? Kako se primerjata po kriteriju ekonomske racionalnosti? |
AuthorsMaruša Conič Archives
March 2019
Categories |